Potovanje na Japonsko

Budilka 2:40. Za nama je dobra ura spanja. Napraviva se, spijeva kozarec vode in si umijeva zobe. Še dobro, da sva vso robo napakirala že zvečer, drugače tole danes ne bi šlo, saj sva konkretno "zalimana". Kmalu se pred hišo zasliši avto in ne preostane drugega, kot da se za neznano dolgo časa posloviva od Juretovih staršev. Z rahlo solznimi očmi, objemom in trdnim stiskom roke nama zaželita srečno pot. V avtu že čaka od Majina mami, ki naju po skoraj prazni cesti pripelje do avtobusne postaje v Ljubljani, kjer naju odloži. Ker pa naju že čaka kombi za v Benetke, nimamo veliko časa in se prehitro poslovimo. "Srečno in pazita drug na drugega!". 🤗

ruzaki pripravljeni

Začelo se je najino potovanje na Japonsko (prvo destinacijo 😁)

Ko odpeljemo, se nama v glavi podijo različne misli. Tišina nama pove več kot dovolj, saj se začenjava zavedati, da se je ravnokar vse skupaj začelo res dogajati. Pustila sva službe in šla!

Med potjo poberemo še nekaj ljudi in se 2x ustavimo za kratko pavzo. Kmalu voznik reče "Marco Polo". Predramiva se iz rahlega dremeža in nisva 100% prepričana, če sva ga pravilno razumela. Vprašava še enkrat in on veselo odgovori "da, Marco Polo".  Odlično! res smo bili hitri! :)

Ko vstopiva na letališče, si najprej privoščiva kavo iz avtomata in sendvič, ki nama ga je že prej pripravila Juretova mami. Zajtrk je treba imeti! Ves čas opazujeva informacijske table z leti in njihovimi Gate-i. Končno se izpiše najin let in zadovoljna se odpraviva v vrsto za Check-in. Prijazna uslužbenka nama ruzaka zavije še v vrečo ter poda v roki karte. Hvala! Sedaj pa Security check, oziroma varnostni pregled, ki mu konca sploh ne vidiva, toliko ljudi je pred nama! Pa kako, če je četrtek zjutraj.. ali ljudje nimajo služb? :D

pa greva! :)

Temu je sledil varnostni pregled osebnih dokumentov in kmalu se znajdeva na letalu za Šanghaj. Lepo so naju nateg...i. Za izbiro sedežev sva plačala 60€, naju pa so posedli totalno drugače, pa še narazen. Še dobro, da je zraven Jureta sedel prijazen rojak in prijazno ponudil, da zamenja svoj sedež z Majinim. Let je minil presenetljivo mirno in hitro, hrano smo dobili 2x, ves čas smo imeli na voljo vodo in sok. In če je Jureta še malo prej skrbelo koliko prostora bo imel pri nogah, lahko povem, da ga je bilo dovolj :)

Letališče Šanghaj, 6:00 zjutraj.

Pot naju je po vseh obveznostih in podzemni železnici vodila po marmornih stopnicah navzgor, kjer sva iskala svoja vrata za let v Narito-Japonska. Vrat je več kot 500 in med njimi je vsaj vsaj 30m. Lahko si predstavljate, kakšni prostori so to. Ogromni! Bilo nama je zanimivo, saj po vseh teh hodnikih ni bilo skoraj nikogar. Tudi vsi lokali in trgovine so bili zaprti in to nama je dalo možnost lahkotnega raziskovanja letališča. Seveda sva najprej iskala možnost, kako priti v eno izmed VIP lounge, saj je to za nekatere ena izmed skrivnosti letališč, za katero marsikdo sploh ne ve :)

letališče Shanghai

Vse skupaj se je nadaljevalo s spremljanjem vzletov letal, na kar Maja reče, da mora na stranišče. Ko bi videli ta neprecenljiv izraz na njenem obrazu, ko je prišla ven "Jure, ta stranišča špricajo vodo od spodaj!". Ja, to so te azijski oz. Japonski? wcji :D Kakorkoli že, še zdaj se včasih zasliši smejanje iz stranišča :) 

Let v Narito sva skoraj v celoti prespala in še dobro, da naju je stevardesa zbudila, ko so delili obrok. Spet sva sedela narazen, vendar to ni bil problem. Ko smo pristali, je Jure starejši gospe pomagal iz zgornjega prostora za shranjevanje dati dol prtljago. Gospa je bila tako zadovoljna, da se je vsaj 5x zahvalila z "arigato". Dala nama je dve pesti japonskih sladkarij in gospod, ki je sedel za njo, je zaploskal in govoril "congratulations". Njena radodarnost naju je presenetila, zato sva ji v zahvalo še midva dala Ferrero rocher. Gospod za nami je spet ploskal in govoril "congratulations" v polomljenem jeziku. Vse skupaj je bilo noro zabavno. 

Ponovno so naju čakali varnostni pregledi, ki so trajali več kot uro. Vmes naju je prevohal še majhen kuža, ki pa ni našel ničesar :) Sledil je nakup vozovnic za vlak, ki naju je že kar pošteno izmučena pripeljal v Tokio, nato pa še 10 minutna hoja do stanovanja. KONČNO! Po 30 urah potovanja nama pripada tuš, umivanje zob in postelja. Prej se še odpraviva v 7-eleven trgovino, kjer si privoščiva instant juho in Onigiri (riževe zavitke). Ob 21:00 leževa v posteljo in zaspiva.

Maja&Jure