Odlična japonska hrana

Washoku ali v prevodu “hrana Japonske” oziroma “Japonska hrana” govori o tem, da je sezonsko hrano potrebno ceniti, saj nas povezuje z mati naravo. Tradicionalna japonska kuhinja uporablja sveže sestavine lokalnega izvora, z različnimi kuharskimi tehnikami pa poudarja njihove naravne okuse. Poleg tega je ključnega pomena tudi vizualna predstavitev hrane.

Spodaj opisane jedi sva preizkusila v obdobju popotovanja po tej kulinarično bogati državi, ki ponuja mnogo več kakor sva si privoščila, vendar sva se odločila, da ne bova zapravljala večjih vsot za hrano. Znana wagyu govedina hitro preseže 10000 jenov (62 €) na obrok, tradicionalni večhodni meniji se gibljejo tudi do 20000 jenov (124 €), jegulje na žaru približno 4000 jenov (25 €),... Večkrat je želodec zapolnila tudi že vnaprej pripravljena, v mikrovalovni pečici pogreta, hrana iz 7-Eleven, kateri tukaj ne bova posvečala preveč pozornosti. Je pa daleč najcenejša izbira za popotnike na “budgetu”. 🙂

Pa začnimo:

Ramen (拉麺) - je japonska juha (obara) z rezanci iz pšenične moke. Osnova je običajno svinjska kostna juha, obstaja pa tudi zelenjavna ali ribja. Notri so lahko dodatki, kot so narezana svinjina, mehko kuhano jajce, posušena morska trava, bambusovi poganjki in zeleni del mlade čebule. Za obrok na osebo sva odštela med 950 in 1200 jenov (od 6 do 7,5 €).

ramen

ramen

Onigiri (おにぎり) (tudi omusubi in nigirimeši) - je riževa kroglica iz belega riža, običajno oblikovana v trikotnik in zavita v morske alge nori. Polnjeni so z različnimi slanimi ali kislimi nadevi, kot so tuna, losos, vložena sliva, alge kombu, majoneza, začinjene ikre polenovke in podobno. Sprva sva jih kupovala za jutranji ali dnevni obrok, a sva se jih po mesecu dni že kar nekoliko prenajedla. Sedaj si jih večkrat privoščiva le še za malico. Za en onigiri sva odštela od 130 do 350 jenov (0,8 - 2,10 €).

Onigiri

Takoyaki (たこ焼き) - v dobesednem prevodu ocvrta hobotnica. Je ulični prigrizek, narejen iz testa na osnovi pšenične moke (testo, podobnemu testu za palačinke), polnjene s koščki hobotnice in je v velikosti žogice za golf. Jed prelijejo s takoyaki omako, majonezo in lističi alg ter postrežejo v podolgovati posodici. Jedla sva jih trikrat in vsakič so nama bili bolj všeč. Za 12 kroglic sva odštela od 600 do 850 jenov (3,7 - 5,24 €).

takoyaki

hobotnica s takoyaki-ja

Tsukemen (つけ麺) - prevod besede pomeni namakanje rezancev. Gre za obliko ramena (japonska jed z rezanci), kjer v vročo juho namakamo ohlajene kuhane rezance, postrežene v drugi posodi. Juha je nekoliko intenzivnejšega okusa od običajnih ramen juh. Izbiramo lahko med dvema vrstama rezancev, soba (ajdova moka) in udon (pšenična moka). Kot prilogo največkrat postrežejo mehko kuhano jajce, narezano svinjino, zelene dele mlade čebule in limeto. Za obrok na osebo sva odštela 1200 jenov (7,5 €).

Tsukemen

Taiyaki (鯛焼き) – priljubljena japonska sladica v obliki ribe (orade, v japonščini tai 鯛). Testo je podobno testu za palačinke ali vaflje. Tradicionalno je polnjeno s pasto rdečega fižola, na voljo pa so tudi drugi nadevi, kot na primer jajčna in vaniljeva krema, čokoladni puding, sir, sladki krompir in celo sladoled. Za en kos sva odštela 200 jenov (1,23 €).

Taiyaki polnjen s sladkim rdečim fižolom

Suši (寿司) - je tradicionalna japonska jed iz kuhanega kisanega riža, kombiniranega z različnimi dodatki. Največkrat je postrežena s svežimi in surovimi morskimi sadeži, ribo ali zelenjavo, v nekaterih primerih pa so morske dobrote lahko kuhane ali popečene. Zraven postrežejo vloženi ingver, vasabi hren in sojino omako.

Privoščila sva si ga le v ribiškem mestu Iwanai so naju »lokalci« usmerili v manjšo restavracijo, kjer nudijo dnevno svež morski ulov. Na sliki si lahko ogledate več vrst nigiri sušija. Na osebo sva odštela 2700 jenov (16,66 €).

sushi

sushi

Riževa skleda (海鮮) – skleda belega riža z zelenjavnimi in/ali mesnimi (morskimi in kopenskimi) dodatki po lastni izbiri. Priljubljene so zaradi prilagodljivosti in možnosti uporabe različnih sestavin, kar omogoča ustvarjanje raznolikih in okusnih obrokov. Spodnji sliki sta nastali v restavracij na ribji tržnici v mestu Otaru, kjer sem poskusila riževo skledo z rakom, lososom in lososovimi ikrami, Jure pa z mesom morskih ježkov, lososom in školjkami. Čista desetka😊! Za skledi sva odštela 5700 jenov (35,16 €).

riževa skleda z ikrami, lososom in rakom

riževa skleda z morskim ježkom, lososom in školjkami

Karijeva juha (スープカレー) - Leta 1970 je nastala prva karijeva juha v Saporu, kjer sva jo tudi jedla. Jušna osnova je pripravljena s kokosovim mlekom, karijem, garam masalo in še nekaj začimbami. V juho na koncu dodajo meso (piščančje ali svinjsko) in različno pečeno zelenjavo, kot so jajčevec, krompir, korenje, paprika, gobe in podobno, ki so kuhani/pečeni posebej. S tem se zagotovi, da lahko okusimo vsako stvar posebej. Za en obrok sva odštela 1350 jenov (8,33 €).

Karijeva juha

Okonomiyaki (お好み焼き) - priljubljena slana jed na Japonskem, na videz podobna palačinki. Ime “okonomiyaki” izhaja iz besed “okonomi” (kar vam je všeč) in “yaki” (pečeno na žaru). Najbolj popularni vrsti sta hiroshima-yaki in kansai-yaki. Poleg klasičnega okonomiyaki-ja sva poskusila tudi hiroshima-yaki, katerega glavne značilnosti sta plastenje sestavin (se jih nalaga in ne meša), med plasti se dodaja udon ali soba rezance. Vsebuje tudi več zelja, kar vpliva na teksturo in okus.

Hiroshima-yaki se pripravlja na vroči plošči (teppan) in se pogosto postreže z različnimi prelivi, kot so omaka okonomiyaki, majoneza, kosmiči posušenih morskih alg (aonori) in kosmiči palamide (katsuobushi).

Na spodnjem posnetku si lahko pogledate, kako in iz česa je sestavljen. Za obrok na posnetku sva odštela 1300 jenov (8 €), najcenejši pa je stal 400 jenov (2,5 €).

Priprava okonomiyakija

Japonska kulinarika ponuja res ogromno različne hrane in okusov. Od zahodnjaške hrane se loči po tem, da več jedi v svoji sestavi vsebuje riž, kalčke, bambusove poganjke,.., vsebuje pa manj mlečnih izdelkov, zrezkov (večjega kosa mesa), krompirja, makaronov,... 

Še najino mnenje 🙂

Maja: Hrana je zelo, zelo okusna, vendar sem velikokrat pogrešala še več zelenjave. V gostilnicah največkrat ne strežejo sladic in ne poznajo dobre čokolade! Naj vas ne pretenta čokoladni izgled v pecivu (večinoma je to pasta iz sladkega rdečega fižola, ki ga porabljajo rees ogromno).

Jure: Čeprav je hrana okusna ter vizualno privlačna, si kmalu po obroku spet lačen, tudi če poješ večjo porcijo. V primerjavi z našo kuhinjo, bi bila lahko njihova hrana naša predjed (v manjših porcijah).

Jure&Maja