Rajske plaže in kristalno modra voda: Koh Lanta & Koh Lipe

Zadnji destinaciji na potovanju po Tajskem sta bili Koh Lanta in Koh Lipe. S Phuketa je bil plan do Koh Lante iti s speed boatom, vendar so ga zadnji dan odpovedali zaradi napovedanega zelo slabega vremena. Konec meseca maja se na Tajskem začenja monsunsko obdobje, kar pomeni, da so skoraj vsak dan pričakovane plohe. Morje je veliko bolj razburkano in redne linije povezav med otoki prenehajo vozit. Vsi prevozi so možni po kopnem in na koncu manjši del po morju. 

Plan A - ladja, plan B - kombi

Torej je opcija, da bi šla do Koh Lante s Phuketa s speedboatom padla v vodo (še dobro, da nisva midva :D). Ponujeno možnost odpovedi in povračilo denarja sva hitro sprejela, saj sva preko bookawaya skoraj v trenutku po slabi novici našla novo povezavo s kombijem - pa še cenejša je bila. Jeej :) 

Vožnja do Koh Lante je minila precej mirno, vsaj kolikor mirno lahko mine vožnja v teh državah. Do sedaj sva se že naučila, da se je poterbno v kombiju vesesti čim bolj spredaj. Vožnja v zadnjem delu je bolj razburljiva in kaotična kot Blue Tornado v Gardalendu (ko sem bila nazadnje tam je bil to najbolj strašen vlakec 😀).

Koh Lanta

Tukaj sva bila nastanjena 8 dni in v bližini sva imela noro lepo plažo Pra-Ae Beach. Plaža je peščena, odlična za sončenje in opazovanje sončnega zahoda. In dodobra sva jo izkoristila - vsak dan dopoldne ali popoldne sva se odpravila za nekaj ur na plažo, brala knjigo, se sončila in skakala v valove. Perfektno! 😀

ena lepših plaž do sedaj :)

branje na plaži! :D

prelepi sončni zahodi

Preostali del dneva sva planirala še zadnje mesece najinega potovanja. 

Večje raziskovanje otoka z motorjem sva izpustila. Na plaži, kamor sva se želela zapeljati, sva prebrala, da je veliko opic, katerim se poizkušava v veliki meri izogibati. Meni rees niso pri srcu🙂. 

Trajekt, ki vozi na Koh Lanto

Naslednji otok v najinem planu je bil Koh Lipe. Ponovno bi morala do tja s speed boatom, katerega so prav tko odpovedali. Agencija preko katere sva rezervirala speed boat je organizirala alternativo po kopnem. Do porta Pak Bara sva se zapeljala s kombijem, od tam naprej pa smo se vkrcali na čoln. Tukaj pa se je začela za mene nočna mora. Med vožnjo nas je ujelo neurje, začelo je deževati, se bliskati, čoln pa je bil majhen. Valovi so bili zares veliki, voznik (po mojem mnenju) “tišast” in nedorasel situaciji, saj nas je močno premetavalo. Rekla bom samo to, da take izkušnje na odprtem razburkanem morju v tako temni vodi res ne bi privoščila nikomur. 😥

Koh Lipe

Koh Lipe je čisto majhen otok, dolg 2 km in na najširšem delu širok 1 km, čisto na jugu zahodne obale Tajske. Otok ima rajske plaže, s kristalno modro vodo, belim peskom in lepimi resorti. Prve dva dni sva imela prečudovita, lepo vreme, brala sva na plaži, se kopala in raziskovala otok (ni bilo potrebno prav daleč 😀). Druga dva dni pa pa je bilo bolj slabo vreme, vendar nič zato, saj sva bila kar nekaj blogov v zaostanku😀

Dobrodošli na Koh Lipe :)

mu kar slediva ;)

no pa sva našla še lepšo plažo :D

najin pogled s hiške :D

najlepši večeri

Kristalno modra voda in bel pesek

Prva nevihta prihaja :)

Naslednja deževna dva dni

V ospredju lepe plaže in resorti, zadaj pa kruta realnost na Koh Lipe

Port na Koh Lipe, obetaven začetek :)

Na srečo je bila pot nazaj do celine veliko lepša in mirnejša. 🛥️

Koh Lipe je bil najin zadnji otok na Tajskem in s tukaj sva imela plan iti direktno na otok Langkawi v Maleziji, kar pa so nama (ponovno) zadnje dni sporočili, da izven sezone ni mogoče (zakaj tega ne napišejo pred nakupom kart?!). To je pomenilo, da sva morala s čolnom nazaj do celine, s kombijem do mesta Satun na jugu Tajske in naslednji dan na trajekt do otoka Langkawi. 

Zadnja večerja na Tajskem

Čas za zgodbo 👇

Do mesta Satun je šlo vse kot po maslu (plovba, prevoz). Naslednji dan, 9.junija, sva imela rezerviran prevoz do bližnjega porta Tammalang, od tam pa ladjo na Langkawi. Ob 9:30 naju pobere gospod (predvidevava, da lastnik agencije preko katere sva rezervirala) pred hotelom in kmalu prispemo do porta. Ladja je bila šele ob 11:30, tako da sva imela še dovolj časa za izpolnjevanje obveznega eArrival obrazca za Malezijo. Okoli 10:30 zaslišiva, kako se nek drug par pregovarja z istim gospodom, ki naju je zapeljal do tukaj, da kako to misli, da ni prostora za njiju na ladji, če sta karte rezervirala v naprej. Par pristopi tudi do naju in naju vpraša, če midva imava karto, na kar odgovoriva, da jo imava (saj sva jo rezervirala že kar nekaj dni v naprej).

Ne mine 15 minut, ko pride gospod do naju in reče, da so mu preklicali najini karti za ladjo do Langkawija in ne moreva danes tja, ker naj bi poslali manjšo ladjo, ob enem pa nama ponudi prenočišče v mestu in zagotovljeno jutrišnjo plovbo.

Midva se spogledava, "prosim?!?", rezervirala sva karti več kot 14 dni nazaj, za prav ta dan, kako je možno, da jih ni. Vprašava kako je to mogoče, saj imava vse rezervirano, in tudi sam je trdil da karte imava, prišel naju je iskat, sedaj pa kaj.. kar tako - ne greva?? Poveva mu, da imava rezervirano prenočišče na Langkawiju, ki ga ne morava odpovedati in da sva rezervirala današnji dan z razlogom. Gospod je trdil, da jutri bova pa res šla, da so mu za danes odpovedali, da bo on nama plačal nastanitev za eno noč. Ampak nama še vedno ni dalo miru, kako je to možno, zakaj vsi ostali kupujejo karte, ampak samo nama pa so jih skenslali. KAJ?!

Prosiva (pošljeva) ga, da gre preverit če se da kaj urediti, da greva danes. Ko pride nazaj pove, da ne, da greva lahko le jutri, danes žal ni več prostora, ker je manjša ladja kot so jo planirali.

Še vedno ne morava verjeti, on pa nama trdi, da jutri pa res bova šla. Vprašava ga zakaj je potem 20 minut nazaj rekel drugemu paru, da imava midva karti in mu poveva (v tem trenutku sva bila že besna), ne, rezervirala sva za danes in danes hočeva na Langkawi, brez igric.

Po nekaj minutnem obotavljanju, in izmikanju pristopi nazaj do naju in reče če mu dava potna lista, da bo sedaj kupil karte za jutri. Okej, dava mu potna lista, nato pa jaz ostanem v pisarni pri najinih ruzakih, Jure pa gre z njim in najinimi potnimi listi (kdo ve kje bodo pristali - so le ena iz med najpomembnejših stvari, ki jih imava s sabo).

Po petih minutah pride gospod do mene in reče "hitro, hitro, mudi se, lahko gresta danes". Jaz ga samo pogledam, prosim?!? Nič več mi ni jasno. Kmalu pride še Jure (ki je sledil potnim listom) in gospod nama v paniki govori, da lahko greva danes ampak se zelo mudi pa nekaj morava še plačati (nisva ga razumela kaj). Okej spet, jaz ostanem pri ruzakih, Jure pa se gre menit kaj zaboga morava sedaj še plačevati. Gospod pa je ves čas ustvarjal neko paniko, da sedaj se pa res mudi, če želiva na ladjo danes in da morava nujno plačat. Jure se najprej odpravi do okenca s kartami, ali morava tam še kaj plačati (včasih imajo pristanišča pristojbine), pravijo da ne. Sprašuje tudi druge ljudi, ki so v vrsti za prečkanje meje ali so morali kaj plačati in tudi oni pravijo, da ne. Okej, kaj morava pa potem midva plačati?! In to 3000THB (40€) na osebo?! Jure reče, da denarja nima.

Gospod ga prepričuje da se odpravi v migracijsko pisarno, kjer sta bili še dve osebi in najina potna lista. Pravita mu "sit down", da naj se vsede. Tam pa so ga hoteli vsi trije prepričati, da sva prekoračila najino bivanje na Tajskem za 3 dni in morava plačati 40 € na osebo. Haha ja pa kaj še!

Gospod je Juretu ves čas govoril, da ni več časa za čakanje. Ponudi mu hiter prevoz do mesta, kjer lahko dvigne denar če želiva na ladjo, drugače tudi jutri ne moreva iti. No, na srečo se ne dava tako hitro in dobro veva koliko časa sva lahko v kateri državi, ter kdaj ljudje namenoma ustvarjajo paniko, da zmedejo turiste. Jure reče "give me my passport" in na roke pokaže mesec do kdaj sva lahko v državi - 9 juLij. Sedaj pa je juNij. Nisva prekoračila najinega bivanja, tukaj sva lahko še skoraj cel mesec, nakar se nerodno zasmeji in prizna svojo "napako". Tri minute kasneje, imava karti in sva že v vrsti za na ladjo! 😃 Konec dober, vse dobro.

Nisva prepričana kaj vse se je zgodilo v teh zadnjih 30 minutah. Od tega, da sva imela karto, do tega, da ja bila ladja premajhna (ni bila, na krovu nas je bilo veliko več kot nama je on nakladal). Do tega, da je ustvaril paniko, da lahko greva le če bova plačala in na koncu, kar po čudežu, spet imela karte za na ladjo. Vesela sva, da se nisva dala, da sva ostala mirna in zbrana, vedela, da nisva predolgo na Tajskem in se vse stvari najprej pogovorila med sabo. 

Maja&Jure