Prvi vtisi Filipinov in otok Panglao 🏝️

Prve dni na Filipinih sva preživela na otoku Panglao in misel na to, da je v bližini nastanitve plaža, mesto pa je oddaljeno, se nama je zdela čudovita. Povedala pa bova tako, kot je bilo. Otok naju je razočaral. Mogoče je za to kriva prej “popolna” Japonska, vendar sva bila na razmere v državi tretjega sveta pripravljena. Povsod smeti, nobene higiene, počutila pa sva se kot vreči denarja, iz katere hoče vsak vzeti čim več. Čeprav sva se na otoku počutila dokaj varno, nama vzdušje ni bilo preveč všeč. Kasneje sva izvedela, da sva z nastanitvijo pristala ravno v Panglao “džungli”.

Skoraj vsakodnevna ploha in pogled z najinega stanovanja

Prevoz

Na začetku nisva popolnoma zaupala njihovemu prevozu, razen Grab-u, saj lahko povsod slišimo kako ljudi “nategujejo” s cenami, ali celo z ostalimi oblikami neprijaznih dejanj. Za razliko od Japonske, kjer z uporabo (odličnega) javnega prevoza skoraj nisi imel stika s človekom, je tukaj popolnoma drugače. Kmalu sva ugotovila, da so tuktuki v bistvu precej fina zadeva. Edina stvar na katero moraš paziti je, da se že prej dogovoriš za ceno prevoza. Za 10 minut vožnje se pričakuje približno 150 PHP (2,5€), seveda pa je cena odvisna od vsakega posameznika in njegove pogajalske zmožnosti. Za en dan sva izposodila tudi motor, ki naju je prišel 500 PHP (8,28€).

Najem motorja

Pitna voda

Pitne vode na Filipinih ni, kar sva vedela že pred prihodom. Prvih nekaj dni sva si jo kupovala, nato pa je prijazen sosed povedal, da mora za to poskrbeti nastanitev. Lastnica je kmalu zatem prinesla 20l kanister z vodo, nama pa eno skrb manj za naslednje dni.

Plaža in okolica

Ko pomisliš na Filipine si predstavljaš rajske plaže z belo mivko, turkizno modro vodo, palme,.. 😍

No morda je kje tako, a na najini plaži so bile lepe le palme.😂 Čeprav so slike na googlu obetale veliko, je bilo vse skupaj rahlo razočaranje. Na plaži in v vodi so bile smeti, prav tako je bila podobna situacija na večini drugih plažah. Je pa na otoku "glavna" plaža Alona beach, ki je urejena in posledično razumljivo polna ljudi. No, pa še kakšna se verjetno najde😊 Veliko plaž je zasebnih, dostop do njih pa je na voljo samo za tiste, ki so v resortih (popolnoma razumljivo glede na to koliko plačaš🙂).

Alona beach

Alona beach

Hrana in kava

Cene za podaljšano kavo oziroma amerikano se gibljejo od 90 do 140 PHP (1,5 - 2,3 €), za kavo z mlekom pa se začnejo nekje pri 2,5 €. Zajtrki so bili sestavljeni iz banan, jajc, avokada in toastov kupljenih v lokalni trgovini ob cesti, postregla pa sva si jih kar sama na zunanji terasi pred nastanitvijo. Za kosilo/večerjo je skrbela restavraciji “čez cesto” in kljub trudu, da bi se izognila težavam s prebavnimi motnjami, sva se šesti dan oba borila za mesto na stranišču. Pomagalo ni niti dvakrat dnevno preventivno razkuževanje "od znotraj" z žganjem. 🙂

Najini zajtrki

Najini najboljši prijatelji :)

Ljudje

Kot sem že napisala, sva dobila velikokrat občutek, da si zanje kot vreča denarja. Kjer je možno, ti navijejo ceno, kar pa jih ne motivira, da bi z veseljem pripravili kavo, sok, hrano.. zdi se, kot da je to nekaj najhujšega kar morajo narediti. Načeloma pa so ljudje spoštljivi in prijazni. 🙂

Plačevanje

Trgovina 7-eleven je bila najina prva postojanka, kjer sva v pristanišču v Cebuju kupila vodo. Vendar pa plačevanje s kartico ni bilo možno - tako kot tudi v večini primerov na otoku. Bankomati so sicer na voljo skoraj povsod, vendar za dvig zaračunajo nekje 250-300 PHP (4-5€), tako da se splača vzeti večjo vsoto na enkrat.

1000 Filipinskih pesotov (16,5€), ki gredo hitreje kot sva si predstavljala

Na kratko rečeno - otok se nama ni dopadel, zato tudi ni veliko slik. Nekaj vprašanj je bilo, ali bova zaradi te izkušnje nadaljevala pot po Filipinih, ali bova odšla. Ker so bile rezervacije že potrjene, sva se odločila slediti planu, Filipinom pa dati še eno možnost da naju očarajo. Ker pišem za nazaj, nama ni žal za tako odločitev. Očitno je bila samo prva izkušnja slaba. 😉  

Maja & Jure